Rejništvo

Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok pri osebah, ki niso njihovi starši. Namen rejništva je otrokom omogočiti zdravo rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje. V rejništvo se lahko odda otroka, če nima lastne družine, če iz različnih razlogov ne more živeti pri starših, ali če je v okolju, v katerem živi ogrožen njegov razvoj. Lahko pa se da v rejništvo tudi otroka s posebnimi potrebami, ki potrebuje posebno usposabljanje. Otroka odda v rejništvo center za socialno delo na podlagi  izdane odločbe. CSD lahko odda otroka v rejništvo s soglasjem staršev, kadar skupaj ocenijo, da iz različnih razlogov ne more živeti v matični družini. V primerih ogroženosti otroka v matični družini (zanemarjanje, vse oblike nasilja…) pa je otrok staršem odvzet.   Načeloma je ukrep rejništva kratkotrajen in namenjen temu, da se uredijo razmere v matični družini, zaradi katerih je otrok bil oddan v  rejništvo. Z oddajo otroka v rejništvo staršem ne prenehajo pravice in dolžnosti, ki jih imajo po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Z namestitvijo otroka v rejniško družino ne preneha aktivno sodelovanje z matično družino in  se jo aktivno vključuje v delo individualne projektne skupine (v nadaljevanju IPS), ki jo sestavljajo skupaj z otrokom vsi zanj pomembni odrasli (otrok, starši, rejniki, strokovnjaki različnih področjih, kamor je otrok vključen in str. delavci CSD). Na IPS se razrešujejo vsa pomembna vprašanja za vzgojo  in  varstvo otroka in se oblikuje individualni načrt pomoči otroku ter matični družini. Ves čas spremljanja rejništva se tudi preverjajo možnosti in  pogoji za vrnitev otroka v matično družino. Rejništvo preneha s polnoletnostjo otroka oz. že prej, če je otrok usposobljen za samostojno življenje, ali če prenehajo razlogi,  zaradi katerih je bila potrebna oddaja otroka v rejništvo. Izjemoma se rejništvo lahko podaljša tudi po polnoletnosti v primerih, da otrok potrebuje tovrstno obliko varstva zaradi nadaljevanja šolanja, vendar najdlje do 26. leta starosti. Z namestitvijo otroka v rejniško družino, rejnik mesečno prejme materialna sredstva za oskrbo otroka.

Rejniško dejavnost lahko opravljajo polnoletne osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki imajo  zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo in jim  ne sme biti odvzeta roditeljska pravica ali poslovna sposobnost, ne smejo živeti z osebo, kateri je odvzeta roditeljska pravica ter ne smejo biti pravnomočno obsojene zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, prav tako ne smejo živeti skupaj z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena iz zgoraj navedenih razlogov. Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost poda vlogo na krajevno pristojen CSD.  Na podlagi prejete vloge, center ugotavlja primernost kandidata, v ta namen opravi več razgovorov  s kandidatom in njegovo družino, obiske na domu, kandidat in njegov partner opravita razgovore pri psihologu centra…Na podlagi ugotovitev, center poda oceno kandidata o primernosti Komisiji na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, katera ob izpolnjevanju vseh pogojev in po končanem usposabljanju kandidata, izda dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Delo rejnika nadzoruje center za socialno delo, ki je otroka oddal v rejništvo ter z njim podpiše rejniško pogodbo.

V letu 2013 je bila sprejeta novela Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (sprejeta 1.1.2013), ki podrobneje in bolj celovito opredeljuje izvajanje rejniške dejavnosti, predvsem razmerja med rejniki in otroci v rejništvu. Z zakonskimi spremembami so rejniki pridobili obsežnejše naloge ter dolžnosti, ki jim olajšujejo njihovo delo na področju vzgoje, varstva in oskrbe otrok.