Osebna pomoč

Osebna pomoč obsega svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje ter izboljševanje njegovih socialnih možnosti.

Svetovanje je strokovna pomoč posamezniku v stiski, ki je sam ne zna ali ne zmore odpraviti, je pa pripravljen spremeniti svoje vedenje in poiskati primerne rešitve.

Urejanje je oblika strokovne pomoči posamezniku, ki je zašel v socialne stiske in težave zaradi osebnostnih ali vedenjskih posebnosti in pri tem ogroža sebe in druge. Potrebna je pomoč in sodelovanje dejavnikov iz širšega okolja, predvsem njegove socialne mreže (npr. vključitev v zdravljenje odvisnosti…).

Vodenje je podpora posamezniku, ki je zaradi duševne prizadetosti, duševne bolezni ali drugih osebnostnih težav začasno ali trajno nezmožen za samostojno življenje. Upravičenci so posamezniki, ki se znajdejo zaradi različnih vzrokov v trenutni socialni stiski, kaže pa, da bi lahko ob strokovni pomoči v svojem okolju normalno živeli.
Pravna podlaga: Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 36/04; Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev, Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99, 127/03, 125/04, 60/05.