Author Archives: Gregor Krajnc

Reorganizacija centrov za socialno delo: Na teren, bližje k ljudem

Socialna problematika, stiske in težave ljudi zahtevajo strokovno, hitro in učinkovito pomoč ter podporo v okviru javne službe. Za primerno obravnavo vse zahtevnejših potreb potrebujemo sodoben, strokoven in učinkovit sistem socialnega varstva. Z reorganizacijo centrov za socialno delo želimo odpraviti slabosti in pomanjkljivosti trenutne ureditve. Reorganizacija vključuje tri spremembe: uvedbo informativnega izračuna, socialno aktivacijo in novo organizacijsko strukturo. Z reorganizacijo uvajamo rešitve, ki prinašajo predvsem koristi uporabnikom storitev centrov za socialno delo po vsej Sloveniji.

 

Z informativnim izračunom bodo postopki bolj pregledni, z opustitvijo obveznosti vsakoletnega obnavljanja letnih pravic pa tudi enostavnejši.

 Z reorganizacijo se uvaja novost: informativni izračun, ki bo povečal transparentnost odločanja o pravicah iz javnih sredstev. Tako bodo upravičenci do pravic in subvencij že pred koncem postopka obveščeni o podatkih, s katerimi razpolaga center za socialno delo (zlasti premoženjski položaj družine in izpolnjevanje pogojev) in nameravano odločitvijo (višina pravice/subvencije in obdobje upravičenosti). Informativni izračun bo veljal kot začasna odločitev centra za socialno delo, ki bo, če se uporabnik z njo strinja, avtomatsko postala končna odločba. V primeru, da uporabnik na informativni izračun poda ugovor, bo izračun pregledala pristojna služba centra za socialno delo in izdala odločbo. Informativni izračun bo v uporabi pri vseh pravicah iz javnih sredstev.

Pri vseh letnih pravicah iz javnih sredstev (otroški dodatek, subvencija vrtca, malice, kosila, državna štipendija), pa se bodo informativni izračuni izdajali avtomatično, enkrat letno. Tako bo uporabnik dolžan podati vlogo samo za prvo uveljavljanje pravice (npr. ob rojstvu otroka), potem pa bo sistem avtomatično enkrat letno preveril izpolnjevanje pogojev za nadaljnje prejemanje pravice. Obdelava podatkov bo avtomatizirana, kar pomeni, da bodo strokovni delavci bistveno razbremenjeni administrativnega dela.

Centri za socialno delo bodo informativne izračune pričeli izdajati 1.1.2019. 1.1.2019 je tudi presečni datum, ko strankam za nadaljnje prejemanje letne pravice ne bo več potrebno oddajati vlog, ampak bo center za socialno delo sam po uradni dolžnosti izvedel postopek preverjanja tistih letnih pravic, ki se iztečejo v konkretnem mesecu. S 1.9.2019 pa bodo centri za socialno delo prešli na masovno izvajanje avtomatičnega informativnega izračuna za vse prejemnike/družine z odobrenimi letnimi pravicami, kar prinaša popolno avtomatično podaljševanje letnih pravic enkrat letno v jesenskem času.

 

 Socialna aktivacija bo izboljšala skrb za dolgotrajno brezposelne

 Projekt socialne aktivacije predstavlja celovit pristop, ki naslavlja problematiko dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči. Namen socialne aktivacije je prepoznavanje, usmerjanje, motiviranje vključevanje ter spremljanje v socialno aktivacijo vključenih oseb. Poleg tega je namen tudi podpreti vključene v socialno aktivacijo pri njihovi reaktivaciji, integraciji v različne družbene sisteme ter posledično ponovno vključiti na primarni, sekundarni in terciarni trg dela.

Z vzpostavitvijo celovitega sistema socialne aktivacije bo projekt prispeval k večji socialni vključenosti in zmanjšanju tveganja revščine prejemnikov denarne socialne pomoči in drugih izključenih oseb ter k krepitvi moči in kompetenc socialno izključenih oseb. V programe socialne aktivacije se bo v letih 2017 in 2018 vključilo 5.200 dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarnih socialnih pomoči, v vseh petih letih (2017 – 2022) pa skupno 12.500 oseb.

Projektne aktivnosti sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada za obdobje od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2022.

 

Nova organizacijska struktura stremi k izboljšanju storitev za uporabnike

 Reorganizacija uvaja novo organizacijsko strukturo centrov za socialno delo, s čimer se bo izboljšala njihova dostopnost in povečala kakovost storitev za uporabnike. Z novo organizacijsko strukturo bomo poenotili delovanje centrov za socialno delo in poenostavili upravne postopke. Centri za socialno delo na lokalnem nivoju še naprej ostajajo osrednja strokovna institucija na področju socialnega varstva. Z reorganizacijo ustanavljamo 16 novih centrov za socialno delo. Iz obstoječih 62 centrov za socialno delo se oblikuje 63 enot centrov za socialno delo (do sedaj največji Center za socialno delo Maribor se bo preoblikoval v dve enoti), ki bodo ohranile svojo avtonomnost.

Takšna organizacija omogoča več časa za terensko delo, saj bodo posamične enote centrov za socialno delo razbremenjene administrativno upravnih postopkov.

  • Z uvedbo nove organizacijske strukture se bo na ravni novoustanovljenega centra za socialno delo organizirala skupna splošna služba (kadrovska služba, računovodstvo, tehnično-administrativna služba, ….), služba za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (vodenje postopkov o pravicah iz javnih sredstev: o otroškem dodatku, znižanju plačila za programe vrtcev, državni štipendiji, dodatni subvenciji malice za učence in dijake in subvenciji kosila za učence) in skupna strokovna služba, ki bo vključevala službo za koordinacijo in pomoč žrtvam (interventna služba, krizni centri). Predvideva se, da bo znotraj skupne strokovne službe delovala tudi mobilna strokovna enota, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki različnih profilov (psiholog, pravnik, specialni pedagog, itd.) in bo na razpolago vsem enotam znotraj območnega centra za socialno delo.
  • Enote centrov za socialno delo bodo delovale kot vstopna točka za vse pravice uporabnikov in bodo še naprej izvajale strokovne naloge, socialno varstvene storitve, javna pooblastila in različne socialno varstvene programe. Na enotah bodo še naprej sprejemali vloge (ZUPJS, ZSVarPre, ZSDP-1,…) ter odločali o denarni socialni pomoči, varstvenem dodatku, subvenciji najemnine, pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, otroškem dodatku, če se istočasno vodi postopek o pravici do denarne socialne pomoči, pravicah iz starševskega varstva in družinskih prejemkih.

Z reorganizacijo centrov za socialno delo se tako ohranjajo prednosti obstoječe organizacije centrov za socialno delo, in sicer obstoječe lokacije centrov za socialno delo, ki omogočajo neposredno dostopnost uporabnikom (na primer vlaganje zahtevkov in hkrati urejanje drugih pravic na centru za socialno delo, informiranje o pravicah, lažje urejanje sprememb); poznavanje situacije uporabnika, poznavanje družine; hitro reagiranje v primeru, ko je to potrebno.

Reorganizacija centrov za socialno delo bo uporabnikom prinesla številne koristi. Izboljšali se bosta krajevna in časovna dostopnost, tako da bodo storitve uporabnikom prijaznejše. Različne metode dela in strokovnjaki s specifičnimi znanji bodo poskrbeli, da bodo storitve za uporabnike dostopne po enakem standardu za vse. Z reorganizacijo centrov za socialno delo le-te približujemo uporabnikom in se resnično vračamo nazaj na teren, kar poudarja tudi geslo reorganizacije: »Na teren, bližje k ljudem«. Centri za socialno delo bodo v skladu z reorganizacijo zaživeli 1.10.2018.

Delavnice za rejnike in rejniške otroke

Na povezavi tukaj najdete dokument z več informacijami o delavnicah, ki so namenjene rejnikom in rejnicam, dijakom, osnovnošolcem in biološkim staršem.

Udeležba na delavnicah je brezplačna, organizira pa jih Družinski inštitut Bližina iz Celja.

Sprememba pri odločanju števila dni očetovskega dopusta, način izrabe in plačilo.

Pomoč ob rojstvu ponovno univerzalna pravica

V letu 2018 je oče upravičen do 30 koledarskih dni plačanega očetovskega dopusta, za katerega država zagotavlja očetovsko nadomestilo. Prvih 15 koledarskih dni dopusta mora oče izrabiti do šestega meseca otroke starosti, od 1. januarja 2018 pa ima oče pravico še do 15 koledarskih dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga lahko izrabi v strnjenem nizu po koncu starševskega dopusta, najkasneje pa do konca prvega razreda osnovne šole otroka. Do 15 koledarskih dni očetovskega dopusta v strnjenem nizu, po poteku starševskega dopusta,  so v letu 2018 upravičeni očetje novorojenčkov, ki prvič vlagajo vlogo za očetovski dopust. Vsi očetje otrok, mlajših od treh let, ki dopusta še niso izrabili v celoti, pa lahko prav tako z vlogo uveljavljajo do 15 koledarskih  dni plačanega očetovskega dopusta. Očetje, ki so že v celoti izrabili neplačani očetovski dopust in tisti očetje, katerih otroci so ob vložitvi vloge starejši od treh let neplačanega očetovskega dopusta ne morejo več zahtevati oz. izrabiti in ne morejo neplačanega dopusta preoblikovati v plačanega. Očetovski dopust po starševskem dopustu  se uveljavlja na Centru za socialno delo z vlogo, v kateri  še ni potrebno navesti datumov izrabe za 15 plačanih koledarskih dni, ki jih oče izrabi v strnjenem nizu.

S 1. januarjem 2018 je ponovno pravica do pomoči ob rojstvu otroka univerzalna pravica. Je enkratni prejemek in znaša 280,00 EUR.

Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami

first-action-help-against-violence-skupnost-centrov-za-socilano-delo-slo

ŽRTEV NASILJA V DRUŽINI JE TUDI OTROK

Ob zaključku mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami v letu 2017 in mednarodnem dnevu človekovih pravic, se opozorilom, da naj žrtve nasilja v družini poiščejo pomoč, ponovno pridružujemo strokovne delavke in delavci centrov za socialno delo. Kot vstopna točka v sistem se pri svojem vsakodnevnem delu srečujemo z velikim številom žensk in njihovih otrok, ki so žrtve nasilja ter skupaj z njimi iščemo njim najbližje oblike pomoči.

Odrasle žrtve nasilja bi radi opozorili na otroke in na njihovo pravico, da rastejo v varnem in zdravem okolju. Otrok, ki doživlja ali je prisoten ob nasilju, je čustveno zlorabljen. Strah zase in za žrtev, ki ga vsakodnevno doživlja in pretvori v svojo nemoč pred povzročiteljem, pusti otroku trajne posledice, tudi v odraslosti. Prekinimo krog nasilja in zlorab v družinah! In ne, nasilje ne mine, se poglablja, posledice pa so vedno hujše!

Včasih se krog nasilja razplete tudi tragično in takrat so najbolj ranljivi ravno otroci. Poleg hude izgube, so izpostavljeni tudi javnosti – medijem, zato pozivamo vse, da v takih situacijah predvsem pomislimo na otroka, na njegovo stisko in posledice, ki jih bo nosil s seboj vse življenje. Z vidika svojcev je izjemno pomemben odnos javnosti in medijev do tragičnega dogodka, v katerega so vpleteni.

Neizmerna stiska, ki je prisotna ob izgubi, se ne sme povečevati in poglabljati še ob zapisih, fotografijah in govornih ter televizijskih poročanjih o otrocih, ki so utrpeli izgubo. Sprašujemo se, kako to preprečiti in kako pojasniti medijem, javnosti, da so ob tovrstnih dogodkih prizadeti najbližji, ki za vse, kar se je zgodilo, niso krivi. Na centrih za socialno delo pogosto vidimo, da si krivdo, tudi skozi medijska poročanja o dogodku naložijo na svoja ramena. S tem je stiska veliko večja in njihovo okrevanje še težje, zato pozivamo medije, da mora biti interes zavarovanja otroka in njegova korist pred interesom javnosti oziroma poročevalcev teh dogodkov.

Spoštujmo otroke in to, da imajo otroci vse temeljne človekove pravice, dodatno jih varuje konvencija – vsi mi, tako strokovne službe kot tudi družba v celoti, pa smo dolžni zagotoviti podporo otroku, stabilno okolje za razvoj v primerih, ko jim tega ne morejo zagotoviti starši.

Želimo si, da bi družine zbrale pogum in poiskale pomoč, ki jim je dostopna v njihovem okolju osebno ali preko telefona. Tako bi zaščitile otroke in preprečile travme, ki se pogosto pokažejo šele v odraslosti, ko ima nekdanji otrok, zdaj odrasla oseba moč in pogum, da se upre in pove zgodbo svojega otroštva.

Centri za socialno delo in koordinatorke za preprečevanje nasilja v družini

Ljubljana, 7.12.2017

first-action-help-against-violence-skupnost-centrov-za-socilano-delo-slo

ŽRTEV NASILJA NI NIKOLI ODGOVORNA ZA NASILJE – ZANJ JE ODGOVOREN POVZROČITELJ, STORILEC, KI GA IZVAJA!

Ob mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami se opozorilom in apelom, da žrtve poiščejo pomoč, pridružujemo tudi strokovne delavke in delavci centrov za socialno delo. Pri svojem vsakodnevnem delu se srečujemo z velikim številom žensk, ki so žrtve nasilja v družini. Centri za socialno delo so pogosto vstopna vrata v celovit sistem pomoči ženskam in drugim žrtvam nasilja, v vseh starostnih obdobjih. Skupaj z njimi iščemo njim najbližje oblike pomoči.

Pripomogli smo k dobremu razpletu mnogih zgodb. Žal pa se v nekaterih situacijah te ne razpletejo dobro. Takrat ostajamo tudi mi brez besed in iščemo dodatne možnosti ter vzvode, ki bi jih uporabili, da bi bilo tragičnih posledic manj.

Pomoč in zaščito ženskam in otrokom, ki so žrtve nasilja, centri za socialno delo zagotavljamo 24 ur, saj imamo izven poslovnega časa centra organizirano Regijsko interventno službo, ki v vseh nujnih primerih, ki jih opredeli policija, zagotovi pomoč žrtvam.

Na centrih za socialno delo vsako leto sprejmemo preko 3.000 žrtev nasilja, od katerih je velika večina žensk. Ne glede na visoke številke žrtev, se zavedamo, da je teh še veliko več, da se še niso opogumile poiskati pomoč, ne vedo, da pomoč obstaja, si ne upajo o nasilju spregovoriti in same iščejo izhode, skušajo svoje ravnanje prilagoditi zahtevam povzročitelja nasilja, saj upajo, da bo boljše, izboljšanja pa ni …
Na centrih za socialno delo si želimo, da bi zbrale pogum in poiskale pomoč, ki jim je dostopna v njihovem okolju osebno ali preko telefona. S tem, ko boste poiskale pomoč, boste zagotovile varnost tudi svojim otrokom, ki so v začaranem krogu nasilja, prav tako žrtve nasilja v družini!

Zapomnite si: na centru za socialno delo smo zavezani k ničelni toleranci do nasilja. Vemo, da žrtev potrebuje veliko osebne moči za izstop iz kroga nasilja v domačem okolju in da vas skrbi, kaj bo z vašimi otroki. Zavedajte se, da s tem ko boste pomagale sebi, boste rešile tudi otroke, zato » vzemite življenje v svoje roke« in poiščite pomoč – na policiji, na centru za socialno delo ali v nevladnih organizacijah. Povsod vam bomo prisluhnili in pomagali.

Centri za socialno delo in koordinatorke za preprečevanje nasilja v družini

Ljubljana, 23.11.2017

Obvestilo o probaciji

S 1.4.2018 bo z delovanjem pričela Služba za probacijo pod okriljem Ministrstva za pravosodje (Zakon o probaciji je sprejel Državni zbor 24.5.2017). Poleg centralne enote v Ljubljani bo organiziranih pet probacijskih enot, ena tudi v Celju.

Območje Probacijske enote Celje bo obsegalo območja naslednjih občin:

Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Ţalec, Črna na Koroškem, Dravograd, Meţica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica.

Probacijska služba bo po zgledu takšnih služb v tujini skrbela za resocializacijo in reintegracijo obsojencev na pogojne kazni in tistih, ki bodo kazen odslužili z alternativnimi oblikami kazenskih sankcij, kot je delo v splošno korist in ta del bo prešel iz centrov za socialno delo na probacijsko službo.

Strokovno delo z obsojenci med prestajanjem zaporne kazni pa ostaja v domeni zaporskih služb in centrov za socialno delo.

Z uvedbo probacijske službe bo Slovenija dobila organizacijo, ki bo zagotavljala enoten razvoj dela na področju skupnostnih sankcij, enotno prakso pri njihovem izvrševanju, večjo povezanost služb in pravosodnih organov, večjo usposobljenost kadrov, specializiranost nalog, poglobljeno obravnavo storilcev kaznivih dejanj, pogostejše odločanje tožilcev oziroma sodnikov za ukrepe oziroma sankcije, ki se izvršujejo v skupnosti, zato da bi krajše zaporne kazni nadomestili z eno od alternativnih oblik.

Obvestili!

  1. S  01.02.2017 se prične uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-E), s katerim se ukinja institut zaznambe, razen za stanovanja ali stanovanjske hiše nad 120.000 eur v katerem upravičenec prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče.
  2. S 01.02.2017 na podlagi Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-F) pripada subvencija kosila učencem, ki se redno šolajo, so prijavljeni na kosilo in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 36% neto povprečne plače v Republiki Sloveniji.

Terminski načrt izplačil transferjev v letu 2017

Terminski plan izplačil družinskih prejemkov, starševskih nadomestil, rejnin in izvoznih dajatev – leto 2016. Izplačila bodo na računih prejemnikov najkasneje do 16. ure.

LEGENDA

OD – otroški dodatek
DVD – dodatek za veliko družino
DNO – dodatek za nego otroka
PRO – pomoč ob rojstvu otroka
SD – starševski dodatek
DPID – delno plačilo za izgubljeni dohodek (vklj.s prisp.)SN – starševska nadomestila (vklj.s prisp.ter prisp.za neplačan očetovski dopust)
KDČ – prisp.zaradi dela skrajšim del.čas.zaradi starševstva (vklj.tudi prisp.za upravič., ki varujejo 4 in več otrok)REJ – rejnine (vklj.s prisp.)
ID – izvozne dajatve

PROSTI DNEVI

sre 8.2.2017 ni izplačilni dan
pon 17.4..2017 je velikonočni ponedeljek in ni izplačilni dan
čet 27.4.2017
pon 1.5.2017
tor 2.5.2017
tor 15.8.2017
tor 31.10.2017
sre 1.11.2017
pon 25.12.2017
tor 26.12.2017

Mesec Vrsta prejemka Zaključek vnosa na CSD do 15. ure (razen ob petkih, ko je zaključek vnosa do 14.ure) Izplačilo
JANUAR DS, Zois ŠTIP sre. 28.12.2016 tor. 10.1.2017
PRO, SD, REJ sre. 28.12. sre. 11.1.
OD sre. 28.12. čet. 12.1.
DVD, DNO pon. 2.1. čet. 12.1.
KDČ, DPID, SN pon. 2.1. pet. 13.1.
DSP I. obdelava tor. 10.1. pet. 20.1.
VD pet. 20.1. tor. 31.1.
DSP II. obdelava tor. 24.1. pet. 3.2.
FEBRUAR DS, Zois ŠTIP pet. 27.1. pet. 10.2.
PRO, SD, REJ pon. 30.1. pon. 13.2.
OD pon. 30.1. tor. 14.2.
DVD, DNO tor. 31.1. tor. 14.2.
KDČ, DPID, SN tor. 31.1. sre. 15.2.
DSP I. obdelava pet. 10.2. tor. 21.2.
VD pet. 17.2. tor. 28.2.
DSP II. obdelava tor. 21.2. pet. 3.3.
MAREC DS, Zois ŠTIP pon. 27.2. pet. 10.3.
PRO, SD, REJ tor. 28.2. pon. 13.3.
OD tor. 28.2. tor. 14.3.
DVD, DNO sre. 1.3. tor. 14.3.
KDČ, DPID, SN sre. 1.3. sre. 15.3.
DSP I. obdelava pet. 10.3. tor. 21.3.
VD tor. 21.3. pet. 31.3
DSP II. obdelava pet. 24.3. tor. 4.4.
APRIL DS, Zois ŠTIP tor. 28.3. pon. 10.4.
PRO, SD, REJ sre. 29.3. tor. 11.4.
OD sre. 29.3. sre. 12.4.
DVD, DNO pet. 31.3. sre. 12.4.
KDČ, DPID, SN pon. 3.4. čet. 13.4.
DSP I. obdelava pon. 10.4. čet. 20.4.
VD tor.18.4. pet. 28.4.
DSP II. obdelava pon. 24.4. čet. 4.5.
MAJ DS, Zois ŠTIP tor. 25.4. sre. 10.5.
PRO, SD, REJ, DNO sre. 26.4. čet. 11.5.
OD sre. 26.4. pet. 12.5.
DVD sre. 3.5. pet. 12.5.
KDČ, DPID, SN pet. 28.4. pon. 15.5.
DSP I. obdelava tor. 9.5. pet. 19.5.
VD pet. 19.5. sre. 31.5.
DSP II. obdelava tor. 23.5. pet. 2.6.
JUNIJ DS, Zois ŠTIP pon. 29.5. pet. 9.6.
PRO, SD, REJ tor. 30.5. tor. 13.6.
OD tor. 30.5. sre. 14.6.
DVD, DNO sre. 31.5. sre. 14.6.
KDČ, DPID, SN sre. 31.5. čet. 15.6.
DSP I. obdelava pon. 12.6. sre. 21.6.
VD tor. 20.6. pet. 30.6.
DSP II. obdelava pet. 23.6. tor. 4.7.
JULIJ DS, Zois ŠTIP tor. 27.6. pon. 10.7.
PRO, SD, REJ pet. 30.6. sre. 12.7.
OD pet. 30.6. čet. 13.7.
DVD, DNO pon. 3.7. čet. 13.7.
KDČ, DPID, SN pon. 3.7. pet. 14.7.
DSP I. obdelava tor. 11.7. pet. 21.7.
ID pet. 14.7. čet. 27.7.
VD sre. 19.7. pon. 31.7.
DSP II. obdelava tor. 25.7. pet. 4.8.
AVGUST DS, Zois ŠTIP pet. 28.7. čet. 10.8.
PRO, SD, REJ sre. 26.7. čet. 10.8.
OD sre. 26.7. pet. 11.8.
DVD, DNO pon. 31.7. pet. 11.8.
KDČ, DPID, SN tor. 1.8. pon. 14.8.
DSP I. obdelava sre. 9.8. pon. 21.8.
ID pon. 14.8. pon. 28.8.
VD pon. 21.8. čet. 31.8.
DSP II. obdelava sre. 23.8. pon. 4.9.
SEPTEMBER DS, Zois ŠTIP pon. 28.8. pet. 8.9.
PRO, SD, REJ sre. 30.8. sre. 13.9.
OD sre. 30.8. čet. 14.9.
DVD, DNO pet. 1.9. čet. 14.9.
KDČ, DPID, SN pon. 4.9. pet. 15.9.
DSP I. obdelava tor. 12.9. čet. 21.9.
ID pet. 15.9. čet. 28.9.
VD tor. 19.9. pet. 29.9.
DSP II. obdelava pon. 25.9. sre. 4.10.
OKTOBER DS, Zois ŠTIP pet. 29.9. tor. 10.10.
PRO, SD, REJ sre. 27.9. sre. 11.10.
OD sre. 27.9. čet. 12.10.
DVD, DNO pon. 2.10. čet. 12.10.
KDČ, DPID, SN pon. 2.10. pet. 13.10.
DSP I. obdelava tor. 10.10. pet. 20.10.
ID pon. 16.10. pet. 27.10.
VD sre. 18.10. pon. 30.10.
DSP II. obdelava tor. 24.10. pet. 3.11.
NOVEMBER DS, Zois ŠTIP pet.27.10. pet. 10.11.
PRO, SD, REJ sre.25.10. pon. 13.11.
OD sre.25.10. tor. 14.11.
DVD, DNO pon. 30.10. tor. 14.11.
KDČ, DPID, SN pon. 30.10. sre. 15.11.
DSP I. obdelava pet. 10.11. tor. 21.11.
ID sre. 15.11 tor. 28.11.
VD pon. 20.11. čet. 30.11.
DSP II. obdelava sre. 22.11 pon. 4.12.
DECEMBER DS, Zois ŠTIP sre. 29.11. pet. 8.12.
PRO, SD, REJ tor. 28.11. sre. 13.12.
OD tor. 28.11.. čet. 14.12.
DVD, DNO pet. 1.12. čet. 14.12.
KDČ, DPID, SN pon. 4.12. pet. 15.12.
DSP I. obdelava pet. 8.12. tor. 19.12.
ID pet. 15.12. čet. 28.12.
VD tor. 12.12. pet. 29.12.
DSP II. obdelava pet. 22.12. čet. 4.1.2018

Posvet o reorganizaciji centrov za socialno delo

Vabimo Vas na Posvet o reorganizaciji centrov za socialno delo ki bo 14. marca, od 16. do 18. ure,v Celjskem domu, Krekov trg 3, Celje.

Reorganizacijo bosta predstavili:

  • Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in
  • Tanja Amon, v. d. generalne direktorice direktorata za socialne zadeve.

Dogodek bo povezoval mag. Darko Krajnc, predsednik Rejniškega društva Slovenije. 

Posvet je odprt za javnost in je namenjen predstavitvi projekta reorganizacije centrov za socialno delo ter izmenjavi mnenj s predstavniki lokalne skupnosti, stroke, nevladnih organizacij, javnih zavodov in uporabnikov storitev CSD: Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah.

Vabljeni!

Prenovljeni obrazci za izterjavo preživninskih terjatev

S strani Ministrstva za pravosodje smo prejeli prenovljene obrazce za izterjavo preživninskih terjatev in navodila za njihovo izpolnjevanje v PDF formatu. Te je Vrhovno sodišče Republike Slovenije objavilo v Sodnikovem informatorju št. 2/2016.

Prenovljene obrazce skupaj z navodili objavljamo na naši spletni strani pod rubriko OBRAZCI.

Očetovski dopust po 1. 1. 2016

KORIŠČENJE OČETOVSKEGA DOPUSTA

1. Nova ureditev ureja drugačen način koriščenja očetovskega dopusta. Oče ima od 1. 1. 2016 dalje pravico do očetovskega dopusta v trajanju 70 koledarskih dni. Skrajšal se je neplačani del v korist plačanih dni dopusta.

20 dni očetovskega dopusta je plačanega, saj država zagotavlja očetovsko nadomestilo. Za ostalih 50 dni (neplačani očetovski dopust) pa država zagotavlja samo plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače.

Prvih 15 dni plačanega očetovskega dopusta mora oče izrabiti do šestega meseca otrokove starosti. 5 dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga oče izrabi v strnjenem nizu, koristi po koncu starševskega dopusta, najkasneje pa do konca prvega razreda osnovne šole otroka. Ostalih 50 dni neplačanega očetovskega dopusta, za katere so plačani prispevki le za socialno varnost, oče lahko izrabi do tretjega leta starosti otroka.Nova ureditev velja za vse očete novorojenčkov, ki prvič uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta (vloge vložene po 1. 1. 2016).

Do dodatnih 5 dni plačanega očetovskega dopusta pa so upravičeni tudi očetje otrok, mlajših od treh let, ki še niso uveljavljali ali niso v celoti izkoristili neplačanega očetovskega dopusta. Zakonski pogoj za koriščenje pravice do neplačanega očetovskega dopusta je namreč starost treh let otroka, kar pomeni, da lahko dodatnih pet dni plačanega dopusta uveljavljajo očetje otrok, ki so na dan oddaje vloge mlajši od treh let. To so očetje, ki imajo v odločbi priznano pravico do neplačanega očetovskega dopusta in niso izkoristili več kot 50 dni neplačanega očetovskega dopusta ali očetje, ki lahko pravico do neplačanega očetovskega dopusta še zahtevajo z vlogo, pri čemer je meja starost otroka manj kot 3 leta. Ta ureditev velja ne glede na to, kaj so očetje v prejšnji vlogi “označili” glede neplačanega očetovskega dopusta.Za tiste očete, ki imajo otroka starejšega od treh let, pa nova ureditev ne velja, saj pravice do neplačanega dopusta, ki se je sedaj delno preoblikovala v plačani dopust, več nimajo oziroma je ne morejo uveljavljati. Dodatnih 5 dni plačanega očetovskega dopusta po novi ureditvi lahko koristijo očetje, dokler otrok še ni končal prvega razreda osnovne šole.

Očetovski dopust se uveljavlja na centru za socialno delo z vlogo. Center prizna pravico do očetovskega dopusta z odločbo. V vlogi še ni potrebno navesti datumov izrabe za dodatnih 5 plačanih dni, ki jih oče porabi v strnjenem nizu. Po izrabi oče sporoči datume na center za socialno delo zaradi izplačila nadomestila.

Primeri situacij, ko lahko oče koristi 5 dni plačanega dopusta po novi ureditvi:

  • Primer 1: novorojenček, oče prvič uveljavlja pravico do očetovskega dopusta (vloge vložene po 1. 1. 2016)
  • Primer 2: otrok je rojen leta 2013, oče je v letu 2013 uveljavljal zgolj 15 dni plačanega očetovskega dopusta in mu je bilo odločeno v odločbi samo o plačanih 15 dneh očetovskega dopusta. Po 1. 1. 2016 lahko oče do dopolnjenega tretjega leta starosti otroka uveljavlja še 5 dni plačanega in 50 dni neplačanega očetovskega dopusta.
  • Primer 3: otrok je rojen leta 2013, oče je v letu 2013 uveljavljal 15 dni plačanega očetovskega dopusta in 75 dni neplačanega očetovskega dopusta in mu je bilo o obojem odločeno v odločbi. Oče, ki je izkoristil več kot 50 dni neplačanega očetovskega dopusta, ne more uveljaviti dodatnih 5 dni plačanega očetovskega dopusta po 1. 1. 2016, v kolikor pa je izkoristil manj kot 50 dni, pa lahko do dopolnjenega tretjega leta starosti otroka zahteva koriščenje očetovskega dopusta v obliki 5 dni plačanega dopusta.

Povezane vsebine:

Vloga očeta za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka (očetovski dopust)